iiinova — where your digital self keeps evolving

Na tankem ledu 007: Naredimo praznike spet posebne, 2. del - Metina lista

O tem sem v zadnji epizodi podkasta Na tankem ledu govorila z dr. Nike Kranjc (Gozdarski inštitut Slovenije) in dr. Igorjem Karlovitsom (Kemijski inštitut). 🎧 Vabljeni_e k poslušanju celotne epizode (5/5) metinalista.si/na-tankem-le...

metinalista.si

Zarja se poda na pot raziskovanja tistega, kar dela praznike posebne: vedno manj pogost sneg in božično drevo.

010 1

Plastično praznično smrečico shranite za naslednje leto. Da izničite njen ogljični odtis (v primerjavi z naravno), jo morate uporabljati vsaj 10 let. (Ljudje naj bi jo sicer v povprečju uporabljali med sedem do deset let.) (4/5)

100 1

Zakaj ne v gozd? Ker lahko s tem v gozd vnesete tujerodne vrste (glive, lišaje ...), ki lahko delajo škodo. Smreka tam razpada več let. Po ocenah raziskovalcev je lahko na enem novoletnem drevesu tudi več kot 25.000 različnih organizmov (žuželk, pršic in pajkov). www.uib.no/.../36511/wh... (3/5)

uib.no

Amy Westervelt @amywestervelt.bsky.social · 05/01/2026

Naravna smreka sodi izključno med biološke odpadke (rjavi zabojnik ali zbirni center). Nikakor je ne odvrzi nazaj v naravo ali bližnji gozd. (2/5)

100 1

Reposted by Zarja Muršič

Something I see a lot of folks missing in discussions about what's happening Venezuela, particularly around oil, is the role U.S. oil majors' interest in Guyana—and the threat Venezuela posed to it—has in all of it. Explainer here: drilled.media/news/guyana-...

drilled.media

The U.S.-Venezuela-Guyana Oil Triangle

The U.S. interest in Venezuela isn’t just about the oil there, but also about the oil next door in Guyana, and the U.S. oil companies that have staked their future on it.

9371221 371

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 25/12/2025

Govorimo o tehnologijah, ki so na voljo za napovedovanje vremena pri ARSO, napredku na področju elektrifikacije in kratek pogovor o tem, kje smo 10 let po Pariškem sporazumu ter še nekaj drugih razmislekov.

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 25/12/2025

Še zadnja epizoda Na tankem ledu za letošnje leto. Pregled podnebnega leta Tokrat se mi pridružijo Boža, Luka in Sergej z Znanstvene redakcije Radia Študent.

152 5

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 23/12/2025

Drugi del prazničnega tankega ledu 🎄🧊 Raziskovala sem ljubljansko meglo, ali bo sneg za praznike, podnebne trende in naravna ter plastična božična drevesa. Vabljeni_e na posluh. ✨ metinalista.si/na-tankem-le...

metinalista.si

Na tankem ledu 007: Naredimo praznike spet posebne, 2. del - Metina lista

Zarja se poda na pot raziskovanja tistega, kar dela praznike posebne: vedno manj pogost sneg in božično drevo.

073 7

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 22/12/2025

V podkastu gostiva profesorico dr. Andrejo Vezovnik s Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani in dr. Igorja Karlovitsa s Kemijskega inštituta. Vabljeni_e k poslušanju! (3/3)

020 2

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 22/12/2025

Je praznično obložena miza prijazna za okolje? Bi se morali o prehrani več razmišljati skozi celo leto in si za praznike privoščiti posebno hrano? V drugem delu spoznavava procese reciklaže plastike in kako se ji izogniti v času praznovanj. (2/3)

Yang, P. J. et al. (2021). Intestines of non-uniform stiffness mold the corners of wombat feces. Soft Matter. hu.gatech.edu/wp-content/u... (8/9)

hu.gatech.edu

100 1

Pa še to: vombati takih kock naredijo kar med 80 in 100 na dan, izločijo pa jih po 4 do 8 naenkrat. A poznaš še kakšno žival z nenavadnimi iztrebki? (7/9)

Tako lahko drugi vombati povohajo kvadratne pakete informacij, saj vsak vombat odda iztrebke z različno kemično sestavo, to je tako kot da bi se vsak podpisal pod iztrebek, tako res dobro preverijo, kaj se dogaja v soseščini. (6/9)

Kockasti iztrebki jim verjetno pridejo prav tudi, ker živijo v okolju polnem skal in podrtih dreves. Okrogli iztrebki bi se takoj odkotalili, kocke pa ostanejo na svojem mestu. (5/9)

To vodi do večkratnega neenakomernega stiskanja cevi in tako se oblikujejo kocke. Iztrebki gredo verjetno čez več 10000 takih stiskanj. Kockasta oblika pa se tudi po iztrebljanju ohrani, saj so ti iztrebki zelo suhi. (4/9)

Ko se skoraj povsem izsušeni ostanki hrane premikajo po zadnji desetini prebavnega sistema, naletijo na različno elastičnost prebavne cevi, ker jo obdajajo debelejši in tanjši sloji mišic. (3/9)

Vombatovi kakci so … kocke. Kako pa naredijo kockaste kakce? Vombati jedo trave in šaše. Od zaužitja do dokončno prebavljene hrane traja kar do dva tedna in pol! Živijo na zelo sušnih območjih, zato je ključno, da iz prehrane privzamejo čim več vode. Foto: www.flickr.com/photos/susse... (2/9)

Lej te kockaste kakce! A veš, čigavi so? Foto: www.flickr.com/photos/dey/2... (1/9)

3142 14

*Če bi kdo spremljal na Instagramu, sem tukaj: www.instagram.com/zarjaz/ ali na TikToku: www.tiktok.com/@zarjamursic

021 2

Sick Hops: How Infection Boosts Jumping Ability in a Threatened Frog Species

To raziskovalna skupina povezuje s tem, da lažje najdejo partnerja ali partnerko za parjenje tik preden okužba postane prehuda in poginejo. To pa verjetno pride prav tudi glivi, da se lahko naprej širi po skupini žab. Vir: doi.org/10.1111/acv.... (5/5)

doi.org

Sublethal infection with the fungal pathogen Bd did not alter thermal limits in the threatened alpine frog Litoria verreauxii alpina (avg. −3.5 °C to 36.4 °C), but by week 6 infected frogs jumped 23%...

131 3

Raziskovalna skupina je sicer pričakovala, da imajo okužene žabe manj energije, saj je več vlagajo v imunski odziv na okužbo. Ampak ne, očitno pridobijo začasno zmožnost daljših skokov. (4/5)

Okužene žabe so po šestih tednih okužbe, ki v tistem trenutku še ni bila za njih smrtonostna, skakale kar 24 procentov dlje kot neokužene žabe. Jim da okužba super moč? Niti ne, vseeno jih čaka pogin. (3/5)

Patogene hitridne glive ogrožajo mnoge vrste dvoživk. Med drugim ogrožajo tudi eno izmed avstralskih alpskih drevesnih vrst žab. Raziskovalna skupina je šest tednov spremljala, kako se žabe okužene s patogeno glivo odzivajo na različne temperaturne ekstreme in kako daleč skačejo. (2/5)

Na TikToku in Instagramu že drugo leto odštevam do praznikov s kratkimi in upam, da zabavnimi videji, s sveta biologije. Bom letos še tukaj v nitih delila scenarije in te vsebine. Mogoče bo komu zanimivo. #1 Žaba skoči za četrtino dlje, ko je bolna kot pa k je zdrava. (1/5)

1194 19

Med drugim so delegati kar nekaj ur namenili definiciji družbenega spola. Še zdaj ne vem, točno kaj ima ta tema s podnebnimi spremembami, razen, da mora biti prehod pravičen za vse. Ne vem, kakšna prihodnost nas čaka. (5/5)

041 4

Z Luko Stegnetom sva se prebila čez ogromno količino informacij o COP30 in vam jih servirava v pogovoru v oddaju ARŠO. Kljub zapiskom sva kakšno stvar tudi izpustila, saj se je zgodilo ogromno pogovorov, sprejelo pa malo dogovorov. (4/5)

Zanimivo se mi zdi še povezovanje nekaterih držav, med drugim tudi Slovenije, pod vodstvom Kolumbije in Nizozemske, ki so se zavezale, da se bodo dobile na srečanju v Kolumbiji, kjer naj bi nadaljevali z načrti za ukrepe usmerjene k jasni odpravi fosilnih goriv. (3/5)

Končni dogovor na COP se sprejme s popolnim konsenzom vseh udeleženih članic. Se sprašujemo: je to še primeren način sprejemanja ukrepov proti podnebni krizi? (2/5)

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 27/11/2025

Deset let po pariškem podnebnem dogovoru si vsaj priznamo, da bomo presegli 1,5 ˚C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Še vedno nekatere države v končnih sporazumih ne želijo jasno opredeliti nujo po odpravi fosilnih goriv. (1/5) Luka in jaz za ARŠO na Radiu Študent. ⬇️

radiostudent.si

Nič novega na COP30?

182 8

Z dr. Uršo Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, prof. dr. Borisom Kryštufkom iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) in dr. Alom Vrezcem iz Nacionanega inštituta za biologijo in PMS sem govorila, o našem odnosu do narave in o tem, kaj se dogaja z naravo okoli nas. (3/3)

020 2

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 27/11/2025

Kaj je biodiverziteta? Smo že v šestem izumrtju? Kako bi to sploh lahko vedeli? Je v času mojega življenja kakšna vrsta izumrla v Sloveniji? Je kakšna nova k nam prišla? Zakaj prihaja do izumiranja vrst? (2/3)

100 1

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 27/11/2025

Kriza raznoživosti Na svetu je po različnih podatkih opisanih okoli dva milijona vrst. Koliko različnih vrst obstaja, ne vemo. Poznamo ocene in te se gibajo med pet in 10 milijoni. Pa kaj potem, če jih na leto nekaj 1000, 10000, 100000 izumre? metinalista.si/na-tankem-le... (1/3)

metinalista.si

Na tankem ledu 004 - Kriza raznoživosti - Metina lista

Pogovor o biodiverziteti, njenem upadu in vplivu človeka na vrste in ekosisteme – s prof. dr. Kryštufkom, dr. Koce in dr. Vrezcem.

162 6

Reposted by Zarja Muršič

Mreža občanske znanosti @obcanskaznanost.bsky.social · 21/11/2025

Objavljeni so vsi posnetki in prosojnice s 3. dneva občanske znanosti! 📚 Gradiva pri posameznih predstavitvah: citizenscience.si/dan-obcanske...

citizenscience.si

DAN OBČANSKE ZNANOSTI 2025 | Mreža občanske znanosti

022 2

Zarja Muršič @zarja.bsky.social · 10/11/2025

Zelo zanimiva razmišljanja. Jaz pa ravno v podkastu Na tankem ledu, velikokrat govorim o okoljski krizi, ker se mi zdi pomembno izpostaviti, da je podnebna kriza z vsem tem povezana. Predvsem je interes podjetji s fosilnimi gorivi prepleten povsod.

220 2

Kaj pa tebe zanima o biološki raznovrstnosti? Zelo bom vesela kakšnega vprašanja za podkast Na tankem ledu. Napiši v komentar ali še boljše pošlji zasebno zvočno sporočilo. **Fotografiji sem vzela s Canvine zbirke. (9/9)

044 4

Sprašujem se tudi, kaj je naša vloga pri zaščiti vrst? Moramo razmišljati o vrednosti biološke raznovrstnosti za naš obstoj? Ali samo zato, ker si svet delimo z vsemi temi izjemnimi vrstami z različnimi notranjimi svetovi, vedenji, oblikami in tako naprej. Vse to me zanima. (8/9)

Biotehnološka podjetja obljubljajo, da bodo nekatere vrste ponovno vrnili na svet. Je to sploh mogoče? Zakaj bi to naredili, ko niti okolij, na katere so bile te živali prilagojene, ni več. Ne vem. radiostudent.si/oznake/biodi... (7/9)

radiostudent.si

Biodiverziteta

130 3

Vrste izginjajo, od kar je naša vrsta poselila celoten planet. V zadnji 500 letih je izumiranje vrst še hitrejše. radiostudent.si/oznake/biodi... (6/9)

radiostudent.si

Biodiverziteta